V torek, 11. februarja, smo se pri uri spoznavanja okolja pogovarjali o starih predmetih. Kaj je

boljše od tega, da učenci predmete, o katerih se učijo, vidijo v živo, se jih dotaknejo? To smo jim želeli omogočiti, zato smo za pomoč prosili njihove starše in nekateri so poskrbeli, da so njihovi otroci v šolo prinesli predmete, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo. Vse težje je namreč videti star pisalni stroj ali fotoaparat, petrolejke, mlinčke za kavo, staro posodo, v kateri so kuhale naše prababice, pribor, s katerim so jedle babice, delavske čevlje, s katerimi so se na delo odpravljali pradedki, krničke, v katerih so mesili testo za kruh in ga pustili vzhajati. Pa še bi lahko naštevala, vendar menim, da priložene fotografije in posnetek prikažejo več. Predvsem to, s kakšnim zanimanjem in občudovanjem so učenci gledali razstavljene predmete.

Hvala staršem, babicam, dedkom, sosedom in vsem drugim, ki ste pomagali ustvariti našo razstavo.

Doroteja Dvoršak